Vrtoglavica
Vrtoglavica je pogost simptom, ki lahko prizadene ljudi vseh starosti. Lahko se pojavi v različnih oblikah, od tistih, ki so povezane s težavami v možganih, krvnem obtoku ali celo s prenapetostjo vrtanih mišic (tenzijska vrtoglavica). V tem članku se bomo osredotočili na vrtoglavico, ki jo povzroča motnja v notranjem ušesu, kateri rečemo položajna vrtoglavica.
Kaj je položajna vrtoglavica?
Položajna vrtoglavica je poleg tenzijske vrtoglavice eden najpogostejših vzrokov za vrtoglavico v splošni populaciji. Nastane zaradi motnje delovanja organa za ravnotežje, ki se nahaja v notranjem ušesu. Oseba, ki jo prizadene, ima občutek, da se okolica vrti, kot na vrtiljaku. Vrtoglavica se lahko pojavi na primer, ko se oseba uleže, spremeni položaj v postelji ali ko pogleda navzgor.
Nekaj anatomije iz srednje šole
V notranjem ušesu se nahajata organ sluha, imenovan polž, in organ za ravnotežje, imenovan labirint. Labirint je sestavljen iz treh polkrožnih kanalov (ki so prostorsko razporejeni za zaznavanje rotacijskega pospeška glave) ter iz dveh otolitnih organov, utrikulusa in sakulusa (ki sta odgovorna za zaznavanje težnosti). Slednja vsebujeta posebne kristale, imenovane otoliti, ki so potopljeni v posebno tekočino, ki zapolnjuje celotno notranje uho. Ker imajo otoliti večjo maso kot tekočina, v kateri se nahajajo, se ob gibih glave premikajo in dražijo posebne receptorske celice. Te celice pošiljajo signale v možgane ter jih obveščajo o spremembah položaja glave v prostoru.
Kateri so vzroki položajne vrtoglavice?
Premik otolitov, ki se iz svojega naravnega mesta premestijo v polkrožne kanale, napačno stimulirajo receptorje za zaznavanje rotacijskih pospeškov glave. To povzroči občutek vrtenja okolice. V večini primerov vzrok ni znan, v drugih primerih pa se lahko otoliti premaknejo zaradi poškodb glave, na primer po padcu ali prometni nesreči.
Kateri so simptomi položajne vrtoglavice?
Položajna vrtoglavica se kaže z nenadnimi napadi vrtoglavice, ki nastanejo ob določenih gibih glave (zato ji rečemo položajna). Ta motnja se lahko pojavi v vsakdanjih situacijah, kot so npr. sklanjanje za pobiranje predmeta s tal, vstajanje ali obračanje v postelji. V večini primerov vrtoglavico spremljajo tudi drugi simptomi, kot so slabost, bruhanje in hladen pot. Diagnozo se potrdi med pregledom, z uporabo kliničnih testov, ki vključujejo premikanje bolnikove glave na preiskovalni mizi. Med temi manevri se opazuje morebitno premikanje bolnikovih oči ali pojav vrtoglavice.
Terapija
Terapija obsega tako imenovane sprostitvene manevre, pri katerih bolnik ob pomoči specialista ali izkušenega fizioterapevta izvaja določene gibe glave, da se odstrani otolitski skupek iz prizadetega polkrožnega kanala. Pogosto zadostuje že en sam manever za odpravo simptomov, včasih pa ga je treba ponoviti večkrat. Enake manevre lahko bolnik po navodilih izvaja tudi sam doma.
