Sindrom karpalnega kanala je najpogostejša utesnitvena periferna nevropatija (poškodba živčevja) roke, ki nastane zaradi stiska medialnega živca v karpalnem kanalu zapestja.
Najpogosteje se pojavi pri ženskah med 40. do 60. letom. Klinično je sindrom definiran kot kompleks simptomov (bolečina in/ali mravljinčenje na področju palca, kazalca, sredinca in delno prstanca skupaj z zmanjšanjem moči v roki), ki so posledica zmanjšanja prevodnosti živca.
Kaj je karpalni kanal?
Karpalni kanal je ozek tunel na dlanski strani zapestja. V njem potekajo tetive mišic roke in medialni živec.
Zakaj pride do utesnitve živca?
Čeprav še ni povsem pojasnjeno, je fiziološki vzrok težave možno iskati v hipertofiji oziroma povečevanju sinovialne membrane tetiv prstov na roki. Težava je večkrat povezana z degenerativnimi spremembami vezivnega tkiva na področju prstov, kar privede k prenatrpanosti struktur (vključno z medialnim živcem) v kanalu. Živčni signal zato ne more več normalno potovati po živcu, kar se kaže v zgoraj opisanih simptomih.
Največkrat ni možno ugotoviti primarnega vzroka za nastanek sindroma, lahko pa gre za sekundarne vzroke, povezane z določenim stanjem:
- lokalni (npr. zlom zapestja),
- regionalni (npr. osteoartritis) ali
- sistematski (npr. sladkorna bolezen, debelost, nosečnost, alkoholizem…).
Osebe, ki vsakodnevno veliko uporabljajo zapestje (npr. v službi, zaradi ponavljajočih se gibov ali pri določenih športih, kot sta golf in plezanje) so bolj podvržene tovrstnim težavam.
Kako zdravimo sindrom karpalnega kanala?
Najprej morata zdravnik ali terapevt postaviti pravilno diagnozo. Na podlagi anamneze in fizičnega pregleda je mogoče izključiti morebitne druge vzroke, kot so artroza zapestja, nevropatija ulnarnega živca, cervikobrahialgija…
Težave lahko rešujemo konzervativno ali pa z operacijo (v primeru hudih simptomov).
Konzervativno zdravljenje je usmerjeno k omejevanju bolečin in reševanju vzroka težav. Največkrat pridejo v poštev termoterapevtske naprave (Tecar, laser, ultrazvok, udarni valovi) ter različne manualne tehnike za mehčanje oz. sprostitev mehkih tkiv, ki potekajo ob medialnem živcu. Učinkovite pa so tudi nevrodinamične tehnike, kjer terapevt z določenimi prijemi in gibi skuša mobilizirati živec po njegovem poteku.
Zaključek
S sindromom karpalnega kanala se srečujejo predvsem tisti, ki med službo uporabljajo ponavljajoče gibe prstov in rok (npr. pisarniška dela, določeni športi). Zelo pomembno je, da čim prej postavimo pravilno diagnozo. Na tak način lahko odpravimo vzroke, ki so privedli do takega stanja (npr. pri pisarniškem delu si lahko pomagamo tako, da omogočimo boljši ergonomski položaj rok). Takojšnje reševanje težav prepreči, da se stanje razvije v kronično; v teh primerih ima konzervativno zdravljenje slabše izide in je zato večkrat predvidena operacija.
